POKLICI V GLEDALIŠČU

Gledališke predstave ne bi bilo brez igralcev, režiserjev, dramaturgov, kostumografov, scenografov in številnih
drugih sodelavcev. Pri ustvarjanju gledališke predstave Mavrica pa so bili še posebej pomembni oblikovalci
svetlobe, zvoka in giba ter animatorji. Spoznajmo se z njihovimi poklici in nalogami v gledališču oziroma pri
snovanju gledališke predstave.
Oblikovalec luči v gledališču. Predstava na odru potrebuje osvetlitev. Ta je lahko zelo zahtevna z veliko
spremembami in uporabo posebnih gledaliških luči (reflektorjev) in učinkov. Ko predstava nastaja, njen svetlobni
izgled načrtuje oblikovalec svetlobe (v primeru Mavrice je bil to Jaka Šimenc). Lučni mojster, ki je kasneje
spremljevalec predstave na domačem in tujih odrih, pa pred predstavo pripravi vse luči, jih pravilno usmeri,
doda barvne filtre in z njimi ustvari občutek hladne in tople svetlobe. Med predstavo navadno sedi v kabini za
gledalci in v pravih trenutkih izvede spremembe, z usmerjanjem reflektorjev osvetljuje posamezne dele odra,
scene in nastopajočih.
Oblikovalec prostora oziroma gledališki scenograf oblikuje likovno podobo scenskega prostora,
si zamisli, kakšni elementi bodo postavljeni na odru in zanje izdela načrt.

Oblikovalec zvoka: V predstavi je pomembna tudi glasba. Navadno glasbo za predstavo napiše skladatelj
in jo pogosto opremi tudi z drugimi zvočnimi učinki (npr. zvok dežja, korakov, raznih šumov in podobno). Glasbo
in ostale zvoke lahko v živo izvajajo glasbeniki, običajno pa se vnaprej posname. To stori oblikovalec zvoka, ki si
pogosto pomaga s sodobno računalniško tehnologijo. Za izvedbo pripravljene zvočne podobe pa med predstavo
poskrbi tonski mojster. Kadar je to potrebno, ozvoči igralce z mikrofoni.

Animator v gledališču je nastopajoči, ki s premikanjem lutke, vodenjem njenega gibanja ustvarja vtis, da je
živa, ji vdahne življenje.