O mavrici

Predstavljajmo si svet brez barv. Podoben bi bil življenju v črno-belem filmu. Barva lahko vsako stvar poživi.
Sončna svetloba in svetloba električne žarnice sta videti brezbarvni. Pravimo, da sta beli. V resnici pa sta
mešanici različnih barv. Vse te barve vidimo, kadar gre svetloba skozi prozorno snov, npr. vodo ali steklo.
V svetlobi so torej vedno skrite barve. Pri prehodu se bela svetloba razcepi v živopisen vzorec mavričnih barv,
barvni spekter. V njem razločimo sedem barv: rdečo, oranžno, rumeno, zeleno, modro, indigo in vijoličasto.
Belo sončno svetlobo torej sestavljajo vse mavrične barve. Ko svetloba obsije predmet, se od njega odbijejo le
nekatere barve. Naše oko zazna barve v svetlobi, ki se odbija od predmetov. Zato svet vidimo v barvah. Trava
je videti zelena, ker odbija zeleno barvo. V naravi lahko opazimo še veliko drugih čudovitih pojavov. Mavrica
zagotovo spada med enega najlepših. Mavrico vidimo takrat, ko pada dež in sije sonce. V zraku morajo biti
kapljice in dovolj svetlobe. Tudi če ni dežja, lahko mavrico opazimo ob slapovih, vodometih ali, ko se penijo
morski valovi. To nazorno prikazujejo spodnje slike.

Mavrico lahko kot poln krog opazujemo le iz visokega hriba ali iz letala. Intenziteta mavrice je odvisna predvsem
od velikosti vodnih kapljic, od števila kapljic v zraku in od tega kako močna je svetloba. Mavrico se pogosteje
vidi poleti kot pozimi. To pa zato, ker je poleti toplejše. Mavrica se včasih pojavi tudi ob luninem svitu, ta pa ni
obarvana, marveč le bela s svetlim rdečim robom.
Mavrica je pojav, ki ga ne moremo prijeti. Zaprimo oči in si predstavljajmo, da imamo mavrico v svojih rokah.
Kakšna je na otip? Je topla ali mrzla?