DEJAVNOSTI PO PREDSTAVI

Predstava in pogovor po njej lahko v nas spodbudi in sproži številna nova vprašanja, odpre pot domišljiji in
radovednosti.

Dejavnosti po predstavi si lahko izmislimo sami.
Lahko rišemo, pišemo, uporabljamo likovne tehnike, s pomočjo katerih lahko podoživimo, nadgradimo ali izrazimo
doživljanje predstave. Včasih je likovni medij za izražanje občutkov in misli primernejši od govornega. Pri
tem lahko uporabimo domišljijo. Narišimo mavrico, ki je drugačna od te, ki smo jo videli v naravi. Kakšna je? Za
podoživljanje pa lahko uporabimo tudi svoje telo. Zaplešemo ali se premikamo po prostoru in se pri tem spominjamo
občutkov, ki so nas prevzemali od gledanju predstave.
V šoli ali doma lahko preizkusimo, kako nastanejo svetloba, senca ali celo mavrica.
Ponujamo vam nekaj idej, ki lahko služijo za izhodišče.

Mavrica na zgoščenki
Površina zgoščenke razprši belo svetlobo v mavrične barve. Poiščimo eno in skušajmo ugotoviti, kakšne barve
vidimo.

Ustvarimo Mavrico
Lepega sončnega dne napolnite posodo z vodo in vanjo postrani vtaknite zrcalo. Del zrcala je lahko nad vodo.
Sončni žarki naj skozi špranjo v zastor padajo na del zrcala v vodi. Pred zrcalom premikajte bel list, dokler se
na njem ne pokažejo mavrične barve. Morda boste morali nekoliko spreminjati lego zrcala. V šoli lahko svetlobni
snop, ki pade na zrcalo, naredite z grafoskopom. Prek njega položite dva kartona, med katerima naj bo ozka
špranja.

Pisane vrtavke
Tudi s tem poskusom lahko dokažemo, da je bela svetloba sestavljena iz mavričnih barv.
Pripomočki: karton, škarje, barvni svinčnik, kotomer, svinčnik z ostro konico ali ošiljena palčka.
Postopki:
– Iz kartona izreži krog s premerom 10 cm.
– S kotomerom ga razdeli na sedem enakih delov. Vsak kot naj meri približno 51°.
– Vsako polje pobarvaj z eno od barv barvnega spektra.
– Na sredini kroga naredi majhno luknjico in skoznjo potisni ošiljen svinčnik ali paličko, da dobiš vrtavko.
– Vrtavko močno zavrti. Kaj opaziš?

Poizkusi še to
Na enak način naredi še en krog in ga razdeli na tri enaka polja. Obarvaj jih rdeče, modro in zeleno. Ko vrtavko
zavrtiš, je krog spet videti sivkast. To se zgodi zato, ker se oči najbolj odzivajo na te tri barve. Rdeča, modra in
zelena so osnovne barve.

Naredi dvobarvne vrtavke. Ena naj bo pol rdeča in pol zelena, druga pol rdeča in pol modra. Kakšne barve so,
ko jih zavrtiš?

Kako deluje? Ko se vrtavka hitro vrti, oči ne morejo videti vsake barve posebej. Vidiš mešanico svetlobe
različnih barv. Zato se krog zdi sivkast, čeprav je na njem sedem barv.
Iskanje mavrice v naravi
1) Potrebščine:
– pršilka z vodo
– sončen dan
– zelene rastline
2) Potrebščine:
– svinčnik
– zgoščenka
– baterijska svetilka
– alu-folija

Kaj opazimo? Kje se skrivajo in pojavijo barve? Opazujmo in pripovedujmo.
Razlaga: Na zgoščenki so zapisi zvoka. Sestavljajo ga jamice, ki so razvrščene v spiralo – otrokom razložimo
spiralo, tako da krilimo z rokami. Ko prižgemo baterijo, padejo žarki na vsako jamico pod nekoliko drugačnim
kotom. Pri odboju na zgoščenki se te sestavine ločijo in vidimo barve.

Robotka iz reciklažnega materijala
Robotka pa lahko s pomočjo odpadnih kartonov, barvnega papirja, lepila in škarij ustvarimo tudi sami? Dajmo
mu ime in posebne lastnosti. S pomočjo nastalih izdelkov preigravajmo prizore iz predstave.
Lahko pa si jih izmislimo tudi sami. Primerjajmo robotke med sabo. Se naš kaj razlikuje od prijateljevega?

Svetloba
Kakšno svetlobo oddaja sonce? Ob sončnem dnevu se sprehodimo v naravo in opazujemo svetlobo, barve, ki
nastanejo, ko se sončni žarki odbijajo od predmetov. Kaj pa, ko je megla? Tudi takrat nastane kakšna posebna
svetloba? Opazujemo sami.
Se svetloba, ki jo oddaja namizna svetilka, kaj razlikuje od tiste, ki jo oddaja sonce? Po čem? Kako se ob
posamezni počutimo? Kdaj nam je bolj prijetno.
Vzemimo svetliko in z njo v temi ali poltemi raziskujemo prostore v svojem domu. Smo odkrili kaj novega, česar
prej nismo poznali?

Postopki: S pršilko popršimo proti rastlini. Obrnemo se stran od sonca, špricnemo v
višini obraza. Če mavrice ne opazimo, poskusimo spremeniti smer pršenja. Mavrico najlepše
vidimo na temnem ozadju in zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, ko je sonce nizko. Če
imamo srečo, lahko vidimo vse barve oziroma ves spekter bele svetlobe.
Postopki: Odtrgamo kos alu-folije v velikosti škatlice za zgoščenko. V alu folijo s
svinčnikom naredimo luknjico. Nato s folijo ovijemo baterijsko svetilko tako, da bo luknjica
na sredini. Zgoščenko položimo na ravno podlago tako, da je snemalna površina obrnjena
navzgor. Nato prižgemo svetilko in jo usmerimo na zgoščenko tako, da se del svetlobnega
curka iz baterije odbije od zgoščenke v naše oči.

Slikovno gradivo
Doživetje predstave lahko nadgradimo tudi tako, da polistamo še po kakšni knjigici ali slikanici, katere vsebina
je povezana z mavrico, svetlobo, oblikami, sencami.

Tukaj je nekaj predlogov:
-Mala malčkova mavrica: Dušanka Kozlovič (Libris 2016)
-Všeč mi je črna, všeč mi je bela: Barbara Jean Hiks in Lila Prap (Mladinska knjiga 2005)
-Mala Mavrica: Renata Ucman, Kozmos 2008
-Mali Pip in mavrica želja: Elizabeth Baguley, Caroline Pedler (Učila International 2008)
-Spoznavajmo znanost: Barva: Neil Ardey (Slovenska knjiga d. o. o. 1997)
-Spoznavajmo znanost: Svetloba: Neil Ardey (Slovenska knjiga d. o. o. 1997)
-Veselje z znanostjo: Svetloba: Brenda Walpole, Janez Ferbar